repriza

Sinhronizirano v slovenščino.

Kako ustvariti nadaljevanje?

V prvem delu je super zlobnež Gru koval svoj najzlobnejši načrt, ko so mu pot prekrižale osirotele deklice Margo, Edith in Agnes, ter mu nepričakovano spremenile življenje. Bistvo filma je bilo grajenje odnosov med barabo in deklicami, kar ostaja glavni element tudi v nadaljevanju. S tem, ko je Gru ugotovil, kako rad ima deklice, se je namreč odprla možnost za povsem novo zgodbo – zgodbo o nenavadni družini in njenih pripetljajih. Kot je povedal vodja Illumination Entertainment Chris Meledandri: „Po uspehu Jaz, baraba, je bilo jasno, da želimo narediti nadaljevanje. Proces določanja, kaj naj bi se dogajalo v drugem filmu, je tekel povsem naravno. Doslej se mi še ni zgodilo, da bi bilo nadaljevanje nekega filma tako logično. Liki in odnosi, ki so se razvili v prvem delu, so sami po sebi ponujali možnosti za nadaljevanje zgodbe, a vedeli smo, da bo v osrčju tudi tokrat družina.”

Kreativna ekipa, ki je ustvarila prvi del, se je odločila ohraniti vse tisto, kar je bilo tako uspešno v prvem filmu: eksplozivno mešanico sladkobe, zabavnih prevratov in nepričakovanih zapletov.

In zakaj je tudi drugi del tako zanimiv?

Kot je povedal Steve Carell, ki je svoj glas že drugič posodil Gruju: „Sem oče dveh otrok in z zgodbo sem se poistovetil že pri prvem delu, saj je film zelo resničen – otroci popolnoma spremenijo tvoje življenje, na najboljši možen način.” Gru se tudi v drugem delu sooča s tem, da vzgoja otrok niso bonbončki in lizike, zato se lahko otroci pri gledanju filma izjemno zabavajo, starši pa se počutijo Gruju blizu, ker tudi sami vedo, kaj pomeni imeti otroke. Zato sta oba filma tako univerzalna, zabavna in včasih tudi malo trapasta. Medtem, ko veliko animiranih filmov uporablja za lase privlečene slabe šale, je Jaz, baraba kombinacija domiselnega humorja in srčnosti.

Carell pravi, da se bodo starši z lahkoto poistovetili tudi z drugim filmom. „Ena Grujevih hčera se pričenja zanimati za zmenke, in to je zanj velika sprememba – tako kot za vse očete. Ko očetje opazijo, da so se deklice razcvetele in jih zanimajo fantje, spoznajo, da niso več ‘glavni’. Ne pojavi se ravno ljubosumje, a z lahkoto bi govorili o napetosti, ki se pojavi med očetom in hčerinim fantom.”

Kristen Wiig, ki je v prvem delu igrala gospo Hattie, neprijazno upravnico sirotišnice, tokrat pa se vrača v vlogi agentke Lucy Wilde, pa pravi, da sta filma o Gruju očarljiva zato, ker govorita o moškemu, ki je odprl svoje srce in našel tako sebe kot svojo družino. Gru namreč ni bil zgolj baraba, temveč tudi precej „strupen”, godrnjav in zadrt. In zdaj so od vsega tega ostala le še črna oblačila. Kljub temu, da je Gru spremenjen, pa mu niti na pamet ne pade, da bi si privoščil romanco – a prav to se zgodi, ko sreča energetično Lucy Wilde. Kljub temu, da sta oba osredotočena na reševanje primera in predana iskanju zlobneža, ki bi lahko uničil svet, najdeta tudi nepričakovano (a ne tudi povsem nezaželeno) ljubezen.

Nova zgodba

V Jaz, baraba 2, se pridružimo Gruju, dekletom in minionom v družinskem življenju. Za Gruja je zločinski svet del preteklosti. Ukvarja se s tem, kako dekletom nuditi čim boljše življenje, hkrati pa Dr. Nefaria in minione zaposliti v svojem laboratoriju, ki se sedaj ukvarja s proizvodnjo marmelad. Pri tem pa naletijo na veliko težavo: marmelade so popolnoma nagnusne! Posel ne steče kot bi moral, pa tudi k barabijam nagnjen Dr. Nefario, Grujev nori znanstvenik, se pri legalnem poslu ne počuti najbolje, zato se odloči, da bo odšel. Očitno gre vse narobe, zato ima Gru nenadoma premalo časa, da bi se ukvarjal z dekleti in na stotine minionov, ki računajo na njegovo skrb.

V ravno pravem trenutku se pojavi skrivna organizacija za boj proti zločincem, ki Gruju ponudi priložnost, da pomaga odkriti zlobneža, ki je odgovoren za podvig, ki ga vidimo v uvodu filma. Nenazadnje se zdi organizaciji logično, da bo novega najhujšega zločinca najlaže ujel stari najhujši zločinec. Režiser Pierre Coffin pravi, da je skrivna organizacija podobna MI5 iz filmov o Jamesu Bondu – v njej so „dobri fantje”, ki imajo najnovejše tehnične pripomočke. Seveda pa ti lovijo zgolj najhujše zločince: tiste, ki skušajo izbrisati goro Fuji, stopiti arktični led ali, no ja, ukrasti luno.

Gru mora življenje tajnega agenta usklajevati z očetovstvom. Kar ni tako enostavno, kajti Agnes si želi, da bi dekleta imela tudi mamo, Edith je razočarana, da Gru ni več „kul” zločinec, Margo pa je v tistih letih, ko jo pričenjajo zanimati fantje – in to so za Gruja grozljiva leta, saj je absolutno proti zmenkom (tudi lastnim).

Ko Gru lovi novo največjo barabo na svetu, mu za nalogo dodelijo partnerico, agentko Lucy Wilde. Gruju gre to že od samega začetka na živce. No, ampak samo od začetka ... Kmalu se začne spraševati, ali je sposoben partnerstva in se morda celo zaljubiti. In Agnes seveda drži pesti, da bi se pripetilo ravno to.

Kdo pa je zlobnež, ki ga skušata ujeti Lucy in Gru? To naj bi bil El Macho, zločinec, ki ga Gru iz svoje preteklosti že pozna. A Kakšen je njegov zlobni načrt? In zakaj je v ta namen ugrabil nekaj Grujevih minionov?

Meledandri pravi, da je tudi drugi del enako odličen kot prvi, preprosto zato, ker se niso trudili narediti niti filma za otroke, niti filma za odrasle, temveč preprosto film, ki je zabaven za vse.

Oblikovanje likov in vizualne podobe

Za videz filmov Jaz, baraba in Jaz, baraba 2 gre zahvala umetnikoma Charlesu Addamsu in Edwardu Goreyu, ki sta odkrila tako imenovano „predmestno gotiko”, kot podobi filma pravijo ustvarjalci. To sta oblikovalca filma Eric Guillon in Yarrow Chaney nadgradila v pariški animacijski hiši Illumination Mac Guff.

Režiser Pierre Coffin pravi: “Kar se tiče animacije in likov, je bil naš moto, da moraš že po petih sekundah gledanja filma pozabiti, da gre za animirani film. Prav tako moraš iz animacije razumeti, kaj posamezen karakter čuti. Oblikovanje mora biti v skladu z glasovi, in glasovi morajo biti v skladu z oblikovanjem.”

Pri ustvarjanju drugega dela je bilo seveda jasno, kako bodo izgledali Gru, deklice, Dr. Nefario in minioni. Povsem drugače pa je bilo z Lucy, katere podoba se je morala skladati z že ustvarjenim in prikazanim okoljem, a hkrati iz njega tudi precej izstopati. Eric Guillon si je zamislil čudovito junakinjo, ki je pravi kontrast Gruja. Je elegantna, visoka in vitka, ima rdeče lase. In ravno tako kot Gru nosi šal – zaradi tega je bila animacija nekoliko težja, vendar se je izplačalo. Nenazadnje gre za lik ustvarjen v Franciji, in tam brez šala pač ne gre. To je del kulture.

Prednost tega, da je film nastajal v Evropi, je inspiracija z vsega sveta. Kot pravi režiser Chris Renaud: „Mesto, v katerem živi Gru, ima prav takšne vodne stolpe kot so v Brooklynu. Vrata s kljukami, ki se nahajajo na sredini vrat, pa so takšna kot v Parizu. Gre za stapljanje kultur, zaradi česar je film boljši. Vedno smo se trudili najti podobo, ki ni pričakovana ali klišejska, zato je nastalo nekaj unikatnega.

Enako so nastajali tudi novi liki. Kot pravi Renaud: „Pri ustvarjanju El Macha smo pomislili na El Santosa, ki je rokoborec, in tako je bil El Macho sprva mišičast in oblečen v masko in ogrinjalo. Ko se je zgodba razvijala, se nam je zdelo bolje, da El Macho ne bi bil več v vrhunski formi, in ga Gru ne bi takoj prepoznal.

Kako pa je bilo z ustvarjanjem minionov?

Rumeni možiclji v obliki kapsul so se v drugem delu precej razvili in tako „ukradejo” kar nekaj scen, saj so že v prvem delu pokazali, da imajo velik potencial – predvsem zato, ker so nepredvidljivi. Meledandri jih primerja z veveričkom iz Ledene dobe, ki je pri gledalcih požel velik uspeh predvsem zato, ker temelj zanj ni dialog, temveč vizualna komunikacija, ki jo razumejo v vseh kulturah.

Coffin se spominja, da bi morali biti minioni sprva mišičasti možiclji, vendar ni bilo nikomur všeč, da bi imel Gru vojsko malih orkov. Zato so raje oblikovali preproste like, ki so videti kot kapsule s pilotskimi očali. Prav tako sprva niso vedeli, kako naj bi minioni govorili, a ko je režiser Coffin za zabavo pomešal besede iz različnih jezikov, so bili vsi navdušeni – dobili so nenavadno zveneč jezik, ki ni pomenil ničesar določenega. In ravno zato je njihov jezik smešen – ker je trapast, a minioni v njem dejansko komunicirajo!

Minioni zagotavljajo humor. Njihova preprosta rumena oblika, velike oči, pilotska očala in otroški pajacki pa se zdijo ljubki ljudem po vsem svetu. Vendar pa se rumeni možiclji v drugem delu spreminjajo v zlobne, skuštrane vijolične minione, ki so „zombijevska” verzija rumenih. Rumena in vijolična sta na barvnem krogu nasprotni si barvi – in tako so rumeni ljubki in plešasti, vijolični pa zlobni in z nenavadnimi pričeskami, a še vedno precej smešni.

V ritmu z Grujem in Eduardom

Glasbo za Jaz, Baraba 2 sta ustvarila Pharell Williams in Heitor Pereira, ki sta poskrbela za kar nekaj novih tem in pesmi, v filmu pa boste našli tudi pesmi, ki jih izvajajo Cee-Lo Green, Pit Bull, David Guetta, Nicki Minaj, Flo Rida, Ali Dee in drugi.

Junaki govorijo slovensko!

Tudi drugi del zgodbe o Gruju in njegovih hčerah si bo možno v kinu ogledati sinhroniziranega v slovenščino. Za sinhronizacijo so poskrbeli v studiu VPK, za prevod je poskrbel Boris Car, za režijo pa Špela Kravogel, ki je poskrbela že za sinhronizacije risanih filmov Avtomobili, Ledena doba, Ratatouille, Lorax, Hop in druge. Glasove so risanim junakom posodili Aljoša Koltak (Gru), Boris Cavazza (Eduardo/El Macho), Lena Hribar (Margo), Patricija Sekelj (Agnes), Zara Karoli (Rdith), Jernej Gašperlin (Antonio), Jonas Žnidaršič (Silas), Jana Zupančič (Lucy), Zvone Hribar (Floyd), Primož Forte (Dr. Nefario) in drugi.