Devet kraljsetev

Devet kraljestev izvira iz nordijske mitologije in se nanaša na devet svetov, ki jih nosi Yggdrasil, orjaško jêsenovo drevo, ki predstavlja središče kozmosa v nordijski mitologiji. Asgard, svet boginj in bogov, je nad Zemljo, imenovano Midgard, ki je na sredini, povezuje pa ju mavrični most.

Devet kralj:

• Asgard – domovanje bogov
• Vanaheim – domovina Vanirov, sestrskega ljudstva Asgardcev
• Alfheim – domovina Škratov luči
• Nidavellir – domovina Pritlikavcev
• Midgard – Zemlja
• Jotunheim – dom Ledenih velikanov
• Svartalfheim – domovina Temnih vilinov
• Niflheim – dežela mrtvih
• Muspelheim – domovina Ognjenih demonov in Suturja

Začetki

Leta 1962 sta zdaj že legendarni par Stan Lee in Jack Kirby ljubiteljem Marvelovih stripov predstavila “Mogočnega Thora” ter spočela novo obdobje akcijsko pustolovskih stripov, v katerih je osrednji junak nordijski bog Thor, ki vihti kladivo nepredstavljivih moči. Kljub nenavadnim in za angleško govoreče bralce (pa tudi druge) težko izgovorljivim nordijskim imenom, si je strip takoj pridobil množico občudovalcev, saj je zgodba zakoreninjena v vsem znanih univerzalnih sporih, ki napajajo človeške drame od začetkov našega časa: spoznamo nestrpnega sina, ki se hoče nespametno dokazati pred očetom; njegovega upornega brata, ki vse spravi v smrtno nevarnost; žensko, ki moškemu pomaga videti svet v povsem novi luči.

Po izjemnem svetovnem uspehu filma “Thor” so filmski ustvarjalci ponovno segli v bogato zakladnico nordijske mitologije in Marvelovih stripovskih zgodb. Nastal je Thor: Svet teme, ki slika zgodbo epskih in spektakularnih razsežnosti. Črpa iz univerzalnih in gledalcem po vsem svetu domačih tem dolžnosti in družinske pripadnosti v nasprotju z osebnim hrepenenjem in ljubeznijo. Videli bomo človeštvo v boju s sovražnikom, ki naj bi bil že davno mrtev, zdaj pa ogroža obstoj in preživetje vsega življenja v vesolju.

Thor je bog, Odinov sin, katerega ime se je ohranilo v četrtku (Thursday), dnevu v tednu, in je bržkone eden najbolj znanih nordijskih bogov. Producent filma in predsednik Studia Marvel Kevin Feige pove, da sta Stan Lee in Jack Kirby povzela drzno in navdušujočo potezo, ko sta se odločila ustvariti boga kot stripovskega super junaka. Pri tem še doda: “Veliko ljudi pozna grško in rimsko mitologijo, nordijsko pa le redki in še ti bolj površno. In čeprav Thor v njej izstopa, sta pisca veliko tvegala. Toda ko prebiraš njune zgodbe, si nad njimi navdušen, saj sodijo med najboljša Marvelova dela. Gre za človeške like, ki se kljub svojim neizmernim močem - lahko prikličejo vihar z bliski in grmenjem - borijo z družinskimi težavami, zlasti če pomislimo na brata Thora in Lokija, ki sta si neprestano v laseh. Gre torej za družinsko dramo, v kateri liki, tako kot vsi mi, niso brez napak. Prav to je tisto, zaradi česar se bralci tako zlahka poistovetijo z Marvelovimi junaki.”

Da bi ustvarili prepričljivo napetost zgodbe so filmski ustvarjalci Thoru namenili vrednega, če že ne zastrašujoče nevarnega nasprotnika - zlobnega Malekita. V stripu se je bralcem predstavil junija 1984 v 344. številki Thora. Malekit je vodja Temnih vilinov, ki živijo v Svartalfheimu, enemu od Devetih kraljestev. V vojni, ki so jo zakuhali s Kraljestvi, in po porazu z Asgardom, naj bi Temne viline iztrebili. Toda Malekit je svoj planet s preživelimi vilini prisilil v globoko, smrti podobno spanje (hibernacijo) za več tisočletij, dokler ni minilo dovolj časa, da so bili pripravljeni na maščevanje in svetlobo v vesolju znova spremeniti v temo. Verjemite, da se bodo Malekit in Temni vilini izjemni nasprotniki, ki jih na Asgard veže nasilna preteklost in osebno sovraštvo.

Zasedba vlog

Osrednji vlogi mlade izvedenke za astrofiziko Jane Foster in mogočnega Thora sta znova odigrala NATALIE PORTMAN in Avstralec CHRIS HEMSWORTH, ki s svojimi telesnimi prednostmi zlahka igra junaka, ki je dostojen nasprotnik tako ljudi kot bogov. Natalie Portman se je z veseljem odzvala povabilu, da znova upodobi mlado Jane, znanstvenico in srčno izbranko boga groma. “Zabavno jo je bilo igrati. Zaradi nje je bog v precepu, kje je njegovo mesto: na Zemlji z njo ali v Asgardu ob strani očeta, kralja bogov Odina? Je znanstvenica, odločna in samostojna ženska in hkrati v tej zvrsti filma okras bogu Thoru. Ja, bilo jo je zabavno igrati.” Natalie Portman, rojena Hershlag, je s 13 leti prvič stopila pred kamere v odličnem trilerju Leon. Igra tako na odrskih deskah kot v filmih; za vlogo v drami Črni labod je prejela oskarja in zlati globus. Chrisova kariera je mlajša in obsega večinoma vloge v filmih fantazijske zvrsti. Zaigral je v Zvezdnih stezah, vloga Thora pa mu je očitno pisana na kožo, saj se po prvem Thoru in Maščevalcih z njo preizkuša že tretjič.

Prijateljica in sodelavka hrabre Jane je zbadljiva in predrzna Darcy Lewis, ki jo je upodobila KAT DENNINGS. Ker tega lika ni v stripovski seriji, jo je Kim zaigrala, kot je zrasla v njeni domišljiji. Dejstvo, da jo je občinstvo vzljubilo, igralki pomeni svojevrstno laskanje in pohvalo. Kat se je kljub mladosti že preizkusila tako na velikem platnu kot na TV; trenutno igra v nanizanki 2 Broke Girls, videli smo jo tudi v Urgenci, American Dad, Robot Chicken in drugih. Znanstveni trio smrtnikov pa zaokroža izjemni švedski igralec STELLAN SKARSGÅRD, ki je upodobil Erika Selviga. Tudi on se s to vlogo spogleduje drugič; v Marvelovih Maščevalcih smo videli, da ga je obsedel Loki, zaradi česar je znanstvenik doživljal hudo psihično krizo. Nekdanji prijatelji po naključju odkrijejo, kje se sploh skriva, ko ga kamera nacionalne TV posname na pol golega v Stonehengu v Angliji. Igralec je hudomušno pripomnil: “Bilo je vražje hladno. Priporočam, da imate v Stonehengu vedno na sebi (toplo) obleko. Angleško podnebje ni primerno za razkazovanje!”

Malekit pa je CHRISTOPHER ECCLESTON, britanski igralec izjemnih sposobnosti. Videli smo ga v številnih kostumskih dramah (Temno srce, Elizabeta), pa tudi v akcijskih trilerjih (Plitvi grob, Gone in 60 seconds, G. I. Joe: Vzpon Kobre). Nezemeljskega negativca Malekita je zaigral s pravšnjo mero humorja, ki po njegovem razkriva inteligenco: “Inteligenten zlobnež pomeni, da se ga morajo vsi, ki se mu postavijo po robu, toliko bolj bati.”

ANTHONY HOPKINS (Odin) je za glavno vlogo v srhljivki Ko jagenjčki obmolknejo prejel oskarja, za katerega se je potegoval še s filmoma The Remains of the Day (dobil je bafto) in Nixon. V Amistadu se je potegoval za oskarja za stransko vlogo. Vlog iz »Jagenjčkov« je ponovil tudi v nadaljevanju Hannibal in v predzgodbi Rdeči zmaj. Na ameriški TV si je z vlogama v The Lindbergh Kidnapping Case in The Bunker, v katerem je igral Hitlerja, prislužil dva emmyja. Z igranjem je začel pri sedemnajstih in se po obveznem vojaškem urjenju posvetil karieri na gledaliških odrih, na katere se redno vrača. Na filmu je debitiral leta 1967 v drami The Lion In the Winter in se z vlogo Riharda Levjesrčnega potegoval za bafto.