Lorax

Režija: Chris Renaud
Igrajo: Zac Efron,Danny DeVito,Taylor Swift,Ed Helms,Betty White,Rob Riggle,Sherry Lynn...
Žanr: animirana družinska pustolovščina
Dolžina: 1h 34min / 94min

Ustvarjalci zabavne animirane komedija Jaz, baraba predstavljajo neverjetno pustolovščino mladega Teda, ki skuša očarati ljubko mladenko. V iskanju primernega darila Ted naleti na modrega Once-lerja, ki mu razloži zgodbo o skrivnostnem varuhu dežele Loraxu. Skupaj z oranžnim čemernežem mora Ted posvariti mesto pred ekološkim uničenjem, ki sta ga povzročila pohlep in brezobzirnost meščanov.




Kdo je Dr. Seuss?

Theodor Seuss Geisel, ki bi marca, ko se bo film začel prikazovati, dopolnil 108 let, je poznan pod umetniškim imenom Dr. Seuss. V ZDA velja za legendo otroške literature, saj je za najmlajše napisal kar 46 knjig, ki še danes veljajo za izjemno domiselne in so med otroki in njihovimi starši vse do danes ohranile status najbolj priljubljenih. Po njegovih delih so že posneli film o zlobnemu Grinchu, ki je ukradel Božič (z Jimom Carreyem v glavni vlogi), animirani film o slončku Hortonu ter film Maček v klobuku. Dela Dr. Seussa so do sedaj izšla v 95. državah in v 17 različnih jezikih, prevodov v slovenski jezik pa predvsem zaradi zahtevnosti rim in besednih iger še nismo dobili.

Dr. Seuss je bil prepričan, da so otroci tista osnova, ki bo poskrbela, da se družba dvigne na novo raven – ali pa ne. Njihovo mišljenje je tisto, v katerem se skriva načrt za razvoj v dobro ali slabo smer. Glede samega dela Lorax je povedal, da ne želi učiti, da je sečnja dreves nemoralna, saj navsezadnje živi v leseni hiši in piše na papir. Želi pa povedati, da nasprotuje onesnaževanju in pohlepu. Inspiracijo za knjigo je dobil na potovanju v vzhodno Afriko, kamor je odšel skupaj z ženo Audrey leta 1970, in kjer je opazoval čredo slonov, ki so prečkali gorovje Serengeti.

Od knjige do filma

Producenta Chrisa Meledandrija je po velikem uspehu filma o slonu Hortonu za film po knjigi Lorax navdušila soproga Dr. Seussa, Audrey Geisel. Povedala je, da je bila njenemu možu Tedu od vseh njegovih knjig najbolj pri srcu prav ta. Vendar pa sprememba zgodbe iz knjižne v filmsko ni bila enostavna, zato je trajalo kar pol leta, preden so se odločili, da projekt potrdijo. Zgodbi, ki je sama zase popolna, a ji je bilo treba za filmsko še marsikaj dodati, sta se predala Cinco Paul in Ken Daurio. Spisala sta scenarij, k zgodbi pa je veliko pripomogel tudi za Oskarja nominirani režiser Chris Renaud, ki se je zanjo takoj ogrel, saj je Lorax zgodba, ki je nanj izjemno vplivala in jo je predal tudi svojim otrokom.

Ustvarjalci filma so postavili Tnidville, moderno mesto, obkroženo s smogom, ki sicer še najbolj spominja na zabaviščni park – v njem so umetna drevesa, napihljivo grmičevje, elektronske rože in druge pisane elektronske igračke, ki pa niso v ravnotežju s preostankom sveta. Onkraj mestnega zidu je namreč temačen, uničen svet brez barv. Svet, ki je bil nekoč tako pisan, tako poln trufu dreves, katerih krošnje so mehkejše od svile in dišijo kot metuljev med, je bil za oblikovalce in risarje v produkciji pravi izziv. Enako velja za karakterje, ki živijo v gozdu: Loraxa, pojoče ribe, harmonične labode in medvedom podobne sladkosnede barbaloote, zato je na animaciji v ZDA in v Franciji delalo kar 350 ljudi – nenazadnje je film poln pernatih in kosmatih živalic ter hkrati še puhastih krošenj dreves, katerih sprememba iz dveh v tri dimenzije je vedno naporna in dolgotrajna. Naslednji izziv pa so bile množične scene, kajti v nekaterih nastopa, celo poje in pleše tudi po 100 in 200 junakov.

Film Lorax je animiran v 3D tehniki, zato bodo gledalci lahko zares uživali v Tedovi vožnji z mopedom ter Once-lerjevi plovbi po reki proti slapu – imeli bodo občutek, da junaki stojijo tik ob njih.

Glasba

Glasba igra v filmu Lorax izjemno pomembno vlogo, saj pesmi pomagajo graditi zgodbo. Za glasbo je poskrbel skladatelj John Powell, ki je glasbeno opremil tudi filme Shrek, Kung Fu Panda, Ledena doba, Gospod in gospa Smith, Bournov ultimat idr. Pesmi pripovedujejo zgodbo, pojasnjujejo njeno ozadje ter jo nadgrajujejo, hkrati pa so izjemno zabavne. Film se prične z napevom, ki poveličuje moderno mesto Tnidville, ter konča z navdihujočo pesmijo “Naj raste” – pesmijo, ki daje novo upanje.

Slovenska sinhronizacija

Režija in režija pesmi: Špela Kravogel

Prevod in priredba: Uršula Novak

Prevodi in adaptacija pesmi: Jose
Lik Slovenski glas
Mladi Once-ler Lado Bizovičar
Stari Once-ler Branko Završan
Ted Tadej Pišek
Lorax Gregor Čušin
O'Hare Uroš Potočnik
Tedova mama Nataša Barbara Gračner
Babi Vilma Ljerka Belak
Audrey Maja Keuc
Once-lerjeva mama Špela Kravogel
Stric Ubb Predrag Lalič
Teta Zelda Zvezdana Mlakar
Marie Ana Marinko
Chet Bojan Pretnar
Brett Gašper Jarni
Pojoči dostavljalec Urban Michael Green
Suhi marketing moški Michael Green
Večji marketing moški Nejc Simšič

Stran uporablja tehnologijo Google App Engine
Izdelava © DIGITERA