50 let pred Kristusom. Cezar je lačen osvajanja. Odloči se, da bo na čelu svojih slavnih legij napadel otok na meji znanega sveta, skrivnostno deželo, imenovano Britanija.

Zmaga je hitra in popolna. No… skoraj popolna. Mala britanska vasica mu še kljubuje, a z zadnjimi močmi. Britanska kraljica Kordelija (Catherine Deneuve) pošlje svojega najbolj zvestega častnika Zalitoraxa (Guillaume Gallienne) prosit za pomoč v galsko vasico, ki prav tako trdovratno kljubuje Rimljanom. V tej galski vasici imata Asterix (Edouard Baer) in Obelix (Gérard Depardieu) polne roke dela. Poglavar Ataufbix jima je zaupal nalogo, da mevžastega mestnega mladca Fičfirixa prelevita v neustrašnega moža. Kar pa ni lahka naloga.

Ko prispe Zalitorax, pade odločitev, da mu zaupajo sod čarobnega napoja. V Britanijo bo potoval v spremstvu Asterixa in Obelixa ter tudi Fičfirixa, ki naj bi ga vzgojila v pogumnega bojevnika. Žal so želje eno, resničnost pa drugo. V tej pustolovščini igrajo tudi ženske pomembno vlogo. Poleg kraljice Kordelije sta tu še Britanki: Ofelija (Charlotte Le Bon), zaročenka dolgočasnega Zalitoraxa, ki hrepeni po ognjeviti ljubezenski izjavi, in miss Macintosh (Valérie Lemercier), Ofelijinina stroga guvernanta, vsa v črno odeta in zapeta do vratu. Toda tudi v njej tli temperamentna ženska. Bo njej na ljubo Obelix postal džentelmen?

Film je, kajpada po stripovski predlogi Renéja Goscinnyja in Alberta Uderza, režiral Laurent Tirard, ki je zanj (skupaj s Grégoirom Vigneronom) napisal tudi scenarij. Ta izziv dolguje Annie Goscinny, hčerki Renéja Goscinnyja, ki je umrl leta 1977. Ker je bila očarana nad njegovim filmom Mali Nikec (Le petit Nicolas, ki smo ga videli tudi pri nas) in v Tirardu videla »britanski smisel za humor na tretjo potenco«, je za ilustratorja stripov Uderza in skupino Hachette, lastnico avtorskih pravic za Asterixa, organizirala projekcijo filma in jih prepričala, da bo Tirard pravi za režijo novega Asterixa. Ob tem je bil Tirard vzhičen in prestrašen obenem, a se je zavedal, da take priložnosti ne dobiš dvakrat v življenju.

Zakaj se je odločil prav za ta strip? Ker si je želel odisejade, potovanja, in ker ga fascinirajo Angleži in njihova kultura. Jane Austen, njegova najljubša pisateljica, odlično opisuje njihovo kodificirano družbo in pravila, ki jih »kontinentalci« včasih ne razumemo najbolje. Angleži težko izražajo svoja čustva, a ko odvržejo svoj oklep, so obenem nori, elegantni, nadčasovni.

Kako sta se z Vigneronom lotila pisanja scenarija? Želela sta seveda ohraniti v ospredju dvojec Asterix-Obelix, a mu dodati nekaj globine, kar pa po njunem mnenju ni možno brez ženskega elementa. Ko ju Fičfirix izzove z vprašanjem, ali zanju možatost poosebljata tipa, ki živita s kužkom, se v Obelixu nekaj premakne. Zato sta scenarista uvedla tri ženske like, ki jih v stripovski predlogi ni bilo: kraljico, Ofelijo in miss Macintosh.

Kako je izbral igralce? Da bo Obelix Gérard Depardieu, je bilo samo po sebi umevno. Ker gre v filmu tudi za trk kultur, je moral biti Asterix zelo francoski oziroma tak, kot si večina tujcev predstavlja Francoze: kot zgovorne, malce arogantne šarmerje. Med pisanjem scenarija mu je prišel na misel Edouard Baer, ki je zanj zelo francoski, celo zelo pariški. Za Fabricea Luchinija je že vnaprej vedel, da bo odličen Cezar. Vse britanske like tolmačijo francoski igralci. Catherine Deneuve je zelo prepričljiva kot angleška kraljica, Guillaume Gallienne, specialist za naglase, se je hitro vživel v kožo Zalitoraxa. Valérie Lemercier je dolgo pilila svoj naglas in intonacijo in je silno zabavna v vlogi zapete miss Macintosh.

Film je posvečen direktorju fotografije in stereografu Alainu Derobu, ki je umrl tik po snemanju filma. Kot strokovnjak za 3D tehniko je Derobe razvil naravno globino, novo metodo za stereoskopsko snemanje in ustvaril opremo, ki omogoča istočasno snemanje z dvema kamerama.

Asterix in Obelix v Britaniji je torej zmes humorja, akcije in romantike. Pri Grominblixu! Še en odmerek Asterixovega čarobnega napoja.